Pripovedna kavarna je moderiran skupinski pogovor, ki vabi ljudi, da se združijo v okolju, ki spominja na kavarno, da si pripovedujejo zgodbe in spregovorijo o svojih izkušnjah na posamezno temo. Pogovarjajo se, denimo, o svojem otroštvu, glasbi, potovanjih itd. Metoda je bila zasnovana kot nezahteven način participacije, kot spodbujanje izmenjave med ljudmi, med tistimi, ki sicer morda ne bi imeli možnosti zaupati svojih zgodb drugim. Cilj pripovedne kavarne je spodbuditi ljudi k pogovoru in poiskati prostor za srečanja.

Dobro je vedeti, da pripovedna kavarna nima ciljev. Pripovedna kavarna tako ne zahteva zaključnih spoznanj. V projektu Dreamlike Neighbourhood smo to metodo uporabili za združevanje ljudi in tudi zato, da bi jih opogumili, da se bolje spoznajo, da med seboj izmenjajo izkušnje, odkrivajo, kaj jim je skupno ter razvijajo občutek za skupnost in pripadnost.

Pripovedne kavarne se lahko organizirajo z udeleženci vseh starosti ali pa udeleženci prav določne starosti. Lahko so tudi medgeneracijske. V projektu Dreamlike Neighbourhood smo pripovedne kavarne organizirali v izbranem klubu starejših na Dunaju in v Pragi v organizaciji Letokruh. V obeh primerih je sodelovala skupina starejših. 

Na podlagi v Pragi in na Dunaju pridobljenih izkušenj vam svetujemo naslednje: 

• Da bi pritegnili ljudi, morate skrbno izbrati naslov dogodka. V Avstriji, na primer, so se partnerji odločili, da ga poimenujejo »Klepet«, da bi tako poudarili neformalni značaj dogodka.
• Vključite starejše udeležence v pripravo in se skupaj z njimi dogovorite o temah in datumih prihodnjih srečanj, da jih na ta način zavežete. 
• Ustvarite gostoljubno kavarniško ozračje (npr. postrezite kavo in torto), kar udeležencem pomaga, da se razkrijejo in sodelujejo. 
• Na začetku bi bilo morda koristno z udeleženci razpravljati o nekaterih osnovnih »pravilih«: poslušanje je enako pomembno kot pripovedovanje. Pripovedovanje zgodb je prostovoljno. Pripovedi, ki temeljijo na posameznikovih življenjskih izkušnjah, velja sprejeti dobrohotno, brez pripomb ali obsojanja.
• Če želite spodbuditi pripovedovanje, bi veljalo uporabiti začetna navdihujoča vprašanja, predmete, slike ali citate. Tako boste lažje sprožili pogovor. 
• Dajte vsem prostor in čas, da pripovedujejo svoje zgodbe.
• Prekinite pripoved le, če je potrebno (če nekdo zavzame ves socialni prostor). 

• Dovolite udeležencem, da izrazijo svoje občutke in tudi, da se občasno oddaljijo od teme.