Ena od sosedskih skupin v Ljubljani je izbrala raziskovanje/ raziskovalno učenje kot način odkrivanja soseske in medsebojno učenje. V raziskovalnem projektu so se udeleženci osredotočili na preteklost, sedanjost in prihodnost Poljanske četrti, kjer se nahaja Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje. 

Udeleženci so pregledali gradivo v arhivih, zbrali so stare razglednice območja, iskali so avdiovizualno gradivo in se sprehodili po soseski, hkrati pa so razpravljali o fizičnem in družbenem okolju. Odkrili so najlepše poglede v prostoru. 

Raziskovalno učenje sosedske skupine Dreamlike Neighbourhood je sledilo več korakom: 

1) Analizirali so lastne interese: Spodbujali smo jih, naj brez reda zapišejo vtise in pišejo o svojih osebnih izkušnjah v tej mestni četrti. Člani raziskovalnih skupin so, denimo, opisali, kaj so odkrili na poti do stavbe UTŽO (»Kaj ste opazili, ko ste prihajali na univerzo?«).

2) Svoje ugotovitve so združili v tematske grozde. Pojavile so se različne kombinacije posameznih zapisov in zgodb. Združili so jih tako, da so izkušnje in srečanja povezali tudi z aktualno prostorsko tematiko.

3) Zbirali so informacije in podatke o izbranih temah. Posamezne teme so člani sosedskih skupin obogatili z zgodbami neznanih meščanov, ki so jih povabili k sodelovanju preko svojega socialnega kroga ali osebnih socialnih omrežij (sorodniki, prijatelji, bivši sodelavci, sosedje…). Načine zbiranja podatkov so prilagodili posameznim anketirancem: ustni pogovor ali pisanje ali pisanje lastnih zgodb in beležk. Fotografije so posneli v četrti in stavbah. Govor je bil o nedavni prenovi Poljanske ulice. Ugotovitve so beležili. 

4) Osebne zgodbe, zbrane v grozdih, so se povezale v posamezne teme. Opremili so jih z uradnimi podatki. Zgodbe so nato preučevali z različnih zorišč. Umestili so jih v teoretske okvire. Pridali so podatke iz strokovne literature in študij, tako so zgodbe postale bolj verodostojne. Člani skupin so hodili v knjižnice, arhive, muzeje, kulturne centre in na nacionalni radio, pri tem pa so neizmerno pomagali drug drugemu in skupaj iskali relevantno literaturo.

5) Javna kampanja: Člani sosedske skupine so prispevali h konceptualizaciji razstave, napisali so filmski scenarij (morali so se naučiti, kako se piše) in posneli film. Udeleženci so sodelovali tudi v TV filmu o stanovanjih starejših in dostopnosti javnega prostora. Poleg tega so si medsebojno pomagali pri pripravi uličnega dogodka. Na okrogli mizi s študenti arhitekture in arhitekti so razpravljali o svojih pogledih in ugotovitvah (glej Mednarodni ulični dogodek: okrogla miza, snovanje in postavitev razstav, snemanje kratkega filma)