V Ljubljani so v sosedskih skupinah uporabljali predvsem dialog in dialoško učenje ter medsebojno učenje v študijskih krožkih. Na srečanjih so dialog spodbudili s članki, filmi ali TV-pogovornimi oddajami, razstavami, razpravami o aktualnih dogodkih ali raziskovalnim učenjem. Člani skupine so predlagali in izbrali vprašanja, ki so jih zanimala. Izbrali so časopisne članke ali članke iz specializiranih revij o novih mestnih projektih, obnovitvenih delih ali načrtih za prihodnost. Branje o novih mestnih projektih je, denimo, sprožilo številna nasprotujoča si mnenja in žive razprave. Rezultate razprav so povzeli v pisni obliki. Posredovali so jih javnosti.