Sosedska skupina Bouwlust v Haagu je prispevala svoje poglede in zamisli k projektu urbanega razvoja v svojem okrožju. Hiše iz povojnega obdobja in okrožja v jugozahodnem Haagu so na obrobju mesta in jih je treba prenoviti. Nekatere hiše bodo obnovljene, mnoge pa bodo tudi porušili in nadomestili z novogradnjami. Novogradnje zahtevajo tudi rušenje velikega doma starejših ob sejmišču, poleg središča za srečevanje Randveen v Bouwlustu. Tudi ta center bodo porušili in zgradili novega. 

Občina je organizirala posvetovalna srečanja. Tako je prebivalce obveščala o različnih fazah projekta. Ker pa so ta srečanja potekala zvečer, se jih starejši niso udeleževali. Bali so se tudi, da se njihov glas ne bo slišal. 

Iz tega razloga je skupina Dreamlike Neihgbourhood povabila občinske funkcionarje in vodje projektov ter stanovanjske skupnosti na enega svojih skupinskih sestankov.

Na sestanek so se udeleženci pripravili skupaj. Izmenjava med udeleženimi je bila načrtovana kot odprta skupinska razprava. Dogovorjeno je bilo, da ne bo predavanja s PowerPointovimi diapozitivi ali čim podobnim. Vodje projekta so prosili udeležence, naj v skupino pridejo pripravljeni, da naj prisluhnejo in razmišljajo ter se učijo od starejših. 

Vodje projektov so na sestanek prinesli načrte in jih razložili udeležencem. Ti so lahko prispevali svoje poglede in odzive. Vprašanja so bila, denimo, »Kaj pa varnost?« in »Kaj pa dostopnost?«. Udeleženci so na primer menili, da načrtovano polkletno parkirišče ni varno za starejše. Poleg tega so udeleženci predlagali načrtovanje objektov, kot so zdravstveni dom, dnevni vrtec in kavarna. Načrtovani so bili na zunanji strani stanovanjske stavbe z vhodom z glavne ulice. 

Udeleženci pa so dejali, da bi jih raje imeli na notranji strani, obrnjeni proti soseski. Z njihovega vidika bi to bolj dalo občutek soseske, varnosti in bi omogočilo lažjo uporabo. Izkazalo se je, da projektanti razmišljajo bolj o finančni izvedljivosti kot o prijetnem življenjskem okolju za prebivalce.

Sestanek je pokazal, kako je moč boljšati dialog med občino in prebivalci. V majhnem okolju se skoraj vsi počutijo varne, tam jih slišijo. Vodje projektov so prišli k stanovalcem, namesto da bi bilo obratno in stanovalci so se lahko izrazili.